V ponedeljek 29. 9. 2014 , smo se ob 8:15 izpred šole odpeljali z avtobusom proti Šentjakobu. Tam smo zavili na avtocesto in se usmerili proti NOTRANJSKI.
Peljali smo se mimo odcepov Brezovica,Vrhnika in Logatec. Pokrajina ob avtocesti je postajala bolj kamnita in slikovita. Na odcepu za Unec smo zapustili avtocesto in zavili levo proti Rakovemu Škocjanu. Najprej smo si ogledali Mali naravni most, ki je nastal iz jame, ki se ji je udrl strop. Nato smo si ogledali Zelške jame. Izvedeli smo veliko legend. Na primer o zmaju, ki so se ga vsi bali in da ne bi prišel iz jame, so vanjo metali hrano (ovce, koze…). Ko pa je hrane začelo primanjkovati, jim je nek pametni mladenič svetoval, naj se zmaja znebijo z zvijačo. Rekel je, naj kožo ovce napolnijo z žganim apnom. Ko jo je zmaj pojedel, je postal zelo žejen. Popil je ogromno vode in potem je zaradi zelo velikih bolečin začel z glavo in tacami butati po jami. En odtis tace je viden še danes. V jami smo videli veščo in izvedeli, da se vešče in metulji razlikujejo po legi kril. Videli smo tudi kapnike (stalagmite in stalaktite), steber, zavese… Ko smo si ogledali okolico, smo videli zelo visoka drevesa. Vodička nam je povedala, da jelka pri nas ni avtohtona vrsta in izriva smreko. Nasadili so jih, ker veliko hitreje raste kot smreka. Tako so hitreje prišli do lesa, ki pa je manj kvaliteten. Ogledali smo si tudi brezno kamor si včasih nihče ni upal, ker so mislili, da je to jama brez dna.
Skale na Notranjskem so iz apnenca, zato nam je vodička pokazala poskus s kislino, pri katerem izvemo, če je skala iz apnenca. Če se na njej pojavijo mehurčki je, drugače ne.
Pot smo nadaljevali proti Velikemu naravnemu mostu, čez katerega je speljana cesta. Pod njim je voda februarja narasla do take višine, da so nastavili novo ploščico za merjenje višine vode.
Prišli smo do Cerkniškega jezera, ki je presihajoče jezero. Nad njim se vzpenja hrib Slivnica, ki je znan po coprnicah. Ogledali smo si tudi maketo jezera, kjer so nam razložili, kako jezero presiha in si pogledali še film o različnih živalih s tega območja (ribah, pticah, medvedih, risih…).
Na poti nazaj smo na Vrhniki zavili še na ogled Močilnika, ki je najbolj znan izvir Ljubljanice. Ob izviru ležita dve obeležji, zapis Ivana Cankarja, ki je bil rojen na Vrhniki in spomenik VRHNIŠKIH KRASOSLOVENCEV.
Ekskurzija mi je bila zelo všeč, saj je bilo zelo zanimivo. Najbolj mi je bilo všeč v jami, saj nam je tam vodič povedal par zelo zanimivih legend.

Neža Merela, 6.a

(Skupno 121 obiskov, današnjih obiskov 1)