Petinštirideset učencev, s tremi učitelji, je med 21. in 25. septembrom preživelo nepozaben teden življenja v naravi. Gostovali so v Domu Planinka, na Slivniškem Pohorju, med pestrim pedagoškim programom pa so prehodili, prekolesarili in še kako drugače proučili širno okolico v  jugovzhodnem delu Pohorja.

Precejšen del urnika je bil prežet s športom oz. gibanjem. Tako je bilo v prostem času kot tudi med naravoslovnimi dejavnostmi. Med športnimi vsebinami so se otroci udejstvovali v plezanju, kolesarjenju, pohodu in orientacijskem teku. Dom Planinka ponuja obiskovalcem umetno plezalno steno. Ta sicer ni visoka, je pa široka in med horizontalnim plezanjem ponuja dovolj velik  izziv vsakomur. Brez večjega tveganja so otroci lahko razvijali temeljne motorične sposobnosti, kot so moč, gibljivost, ravnotežje… Na zelo zanimiv način je bil predstavljen orientacijski tek. Učitelj naravoslovja je najprej predstavil temeljna, teoretična  izhodišča, nato pa organiziral tekmovanje v mini orientaciji, pri čemer ni bil poudarek na hitrosti opravljene naloge, pač pa na pravilnosti izvedbe. Učenci so  se izziva lotili v parih. Uspešnejši so bili tisti, ki so upoštevali vse dobljene informacije in napotke, bili na poti iskanja kontrolnih točk natančni, premišljeni, osredotočeni na svoj delo… Eno dopoldne je bilo vsaki od treh skupin namenjeno kolesarjenju. Po uvodnem predavanju o potrebni in ustrezni kolesarski opremi ter tehnično pravilni, varni in energijsko smotrni vožnji so otroci prevzeli kolesa, nato pa se podali za učiteljem športa, ki je pot proti vrhu smučišča na Mariborskem Pohorju izbiral glede na sposobnosti skupine. Ena skupina je kolesarila po asfaltnih in makadamskih cestah, druga pa se je do Bellevueja zapeljala tudi po gozdnatih poteh. V izogib morebitnim padcem zaradi vejevja, korenin in drugih ovir na poti je vožnja zahtevala več pozornosti in  spretnosti. Tretja skupina se je morala vrtenju pedal odpovedati, saj je v petek dopoldne močno deževalo. To je bila priložnost za vnovično srečanje s  plezalno steno in igro namiznega tenisa.

 V sredo dopoldne je bil na sporedu pohod, ki velja kot drugi redni športni dan letošnjega šolskega leta.

V sredo, takoj po zajtrku, smo odšli v večnamenski prostor, kjer so nam razložili vse o pohodu. Na pohodu  se nam je pridružil tudi pes, ki  nas je spremljal celo pot. Na začetku smo hodili po asfaltni cesti, nato pa smo se priključili na gozdno pot. Šli smo mimo Framskega slapa.  Videli smo še mnogo čudovitih stvari. Pogosto smo se ustavljali. Vodila sta nas učitelja, ki delata v Domu Planinka, zadaj pa sta nas nadzorovala učitelja Aleš in Tatjana. Na pohodu je bilo veliko strmin, pa tudi spustov. Ko smo prišli na cilj, je sledil najboljši del pohoda – malica in sladoled. Končno smo se začeli vračati k domu…  ….Ugotovili smo, da je bil pohod prijetno druženje, največ kondicije od vseh pa je pokazal pes. (Vitan, 7.a)

Pestre in raznolike so bile tudi nešportne vsebine. Otroci so proučevali gozd, travnik, se seznanjali z osnovami astronomije, geologije, zgradili in zakurili  taborni ogenj… Večeri so bili namenjeni sproščenemu druženju, socializaciji, spoznavanju bontona… Odslej bi morali vsi, ki so se udeležili tedna življenja v naravi, znati pravilno pripraviti pogrinjek, pozdravljati in se predstavljati skladno z bontonom, po stopnišču kulturne zgradbe pravilno voditi ali slediti fantu oz. dekletu in še kaj. Zaključnega večera si ni mogoče predstavljati brez plesnega rajanja. Več o zadnjem večeru pa med drugim v prispevku Tie Zenković, učenke 7.a.

 ŠOLA V NARAVI

Teden življenja v naravi … pravzaprav zadnja šola v naravi v osnovni šoli … ja, res je bilo odlično. Cel teden smo bivali na Pohorju v lepem, velikem, mirnem in prijaznem domu Planinka. Sobe so bile velike in udobne, skozi okna pa smo  lahko opazovali prečudovito pokrajino. In vsak dan smo imeli veliko dejavnosti. Naučili smo se plezanja na plezalni steni, se odpravili na dooolg pohod in zahtevno kolesarjenje ter se učili o vesolju, gozdu, kamninah in dinozavrih, se preizkusili v orientaciji in preživetju v naravi.

Lačni nismo bili niti enkrat, saj so kuharji kuhali same dobrote od špagetov za kosilo pa do ‘šmorna’ za večerjo. Vsak dan smo pridno skrbeli za red in čistočo v sobah, kar je bilo še nadvse pomembno, saj so bile najbolj urejene sobe nagrajene. Vsako jutro smo po zajtrku postiljali postelje, pometli in izpraznili koše. Dekleta smo premagala fante, vsa smo dobila najvišje ocene. Zadnji večer smo se igrali talente kot na televiziji, za kar smo se pripravljali vsak dan med prostim časom. Imeli smo strokovno žirijo, ozvočenje ter skupine s čisto pravimi nastopajočimi ter še bolj resničnimi točkami. Vsaka soba je imela svoj nastop in zelo težko se je bilo odločiti, katera je boljša, saj smo bili vsi res super. Po tako imenovanem ‘Pohorje ima talent’ pa smo priredili še ples. Zelo smo uživali. Plesali smo in peli, tako da smo zvečer od utrujenosti kar padli v posteljo.

In nato je napočil še zadnji dan – petek, ko nas je močil dež. Vodja doma Planinka se nam je zahvalila za bivanje in nas pohvalila za pridnost, mi pa njej za gostoljubje. Zadovoljni in veseli smo se vračali nazaj domov.

Aleš Lebar

(Skupno 48 obiskov, današnjih obiskov 1)