JANKO MODER

Slovenski prevajalec, urednik, bibliograf, leksikograf, filolog, slavist, dramaturg, pesnik in publicist, se je rodil 8. maj 1914 v Dolu pri Ljubljani, umrl je  20. oktober 2006, pokopan v Dolu pri Ljubljani.

Bil je urednik pri Cankarjevi založbi in soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev, kasneje njegov častni član in častni predsednik. Bil je tudi prvi predsednik Zveze društev prevajalcev Jugoslavije. Pri SAZU je sodeloval pri Slovenskem pravopisu; bil je član Jezikovnega razsodišča, jezikovni svetovalec in lektor pri Mohorjevi družbi, Mladinski knjigi in v MGL.  Po njem se imenuje OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani.

Leta 1952 je objavil prvi del zgodovinskega romana. Sestavil je Slovenski leksikon novejšega prevajanja in Leksikon nobelovcev. Prevajal je iz več kot 20 evropskih jezikov.

Prejel je več domačih in mednarodnih nagrad:

• Sovretovo nagrado
• nagrado kralja Olafa za prevajanje iz norveščine
• nagrado Martinusa Nijhoffa za prevod iz nizozemščine
• srebrni častni znak svobode RS

JURIJ FLAJŠMAN

Njegove skladbe so črpale navdih v ljudskem izročilu, bile so zelo pevne in priljubljene med pevci in poslušalci. Mnoge so ponarodele, npr.: En starček je živel, Kranjski fantje, Od železne ceste. Uglasbil je tudi nekaj Prešernovih pesmi, npr. Lunca sije.

Poleg čitalniškega pevskega zbora je vodil od leta 1853 tudi zbor Krakovski pevci. V Beričevem so mu postavili spomenik pred rojstno hišo. Vsako leto v bližnjem Dolskem, v tamkajšnjem kulturnem domu prirejajo člani kulturno umetniškega društva letni koncert pevskih zborov v njegovo čast. V Ljubljani so po njem poimenovali Flajšmanovo ulico.

ANDREJ FLAISCHMAN

je bil rojen 22. novembra 1804 v Beričevem očetu Petru in materi Heleni. Že zelo zgodaj se je navdušil za vrtnarstvo, kar je verjetno vpliv bližine Erbergovega botaničnega vrta v Dolu pri Ljubljani. Fleischmann prevzame delo v botaničnem vrtu in ga samostojno oskrbuje do smrti leta 1867. Ukvarjal pa se je tudi s sadjarstvom; z nasveti je pomagal kmetom po celi Kranjski in sodeloval na kmetijskih razstavah.

Prispeval je 75 herbarijskih primerkov za herbarijsko zbirko Flora germanica exsiccata in napisal nekaj člankov s področja floristike. Za Fleischmannovo glavno delo velja knjiga Übersicht der Flora Krains oder Verzeichniss der im Herzogtume Krain wildwachsenden oder allgemein cultivierten sichtbar blühenden Gewächse sammt Angabe der Standorte, ki je po Scopolijevi knjigi o kranjski flori drugo tiskano delo o rastlinah na Kranjskem. Pisal je v slovenskem jeziku za poljudni tisk npr. Bleiweissove Kmetijske in rokodelske novice. Bil je zasebni učitelj botanike in predavatelj na liceju; veljal pa je tudi za priljubljenega predavatelja. Prirejal je poljudna predavanja o botaniki in naravoslovju v botaničnem vrtu in na ljubljanski živinozdravniški šoli.

Andrej Fleischmann je bil leta 1839 imenovan za dopisnega člana kraljeve bavarske botanične družbe v Regensburgu in dopisnega člana Kranjske kmetijske družbe. Ob 200. letnici njegovega rojstva v letu 2004 je občina Dol pri Ljubljani počastila njegov spomin z razglasitvijo “Leta Andreja Fleischmanna”. Pošta Slovenije je v letu 2012 izdala poštne znamke, katerih vsebina je bila povezana s Hladnikom; med njimi je bil tudi motiv Fleischmannovega rebrinca, rastline, ki je ime dobila po A. Fleischmannu.

MIŠKO KRANJEC

Izvirno Mihael Kranjec; slovenski pisatelj in urednik, rojen 15. september 1908 v Veliki Polani, umrl 8. junij 1983 v Ljubljana.

Zadnjih enajst let življenja je pisatelj preživel v Senožetih, kjer si je zgradil hišo. Bil je trikrat izvoljen za predsednika Društva slovenskih pisateljev. Bil je  direktor Cankarjeve založbe in urednik ljubljanskega Dnevnika. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V delih je prikazal Prekmurce, ki so šli v svet za zaslužkom, a se s hrepenenjem vračali domov. Avtobiografska dela so romani Mladost v močvirju, Svetlikanje jutra in eno njegovih najboljših del Strici so mi povedali.

Pisal je črtice, socialne povesti, pokrajinske kmečke povesti, novele in reportažne ter partizanske romane. Po njegovih delih so posneli nekaj filmov. Miško Kranjec je edini slovenski umetnik, ki je za svoje delo prejel kar tri Prešernove nagrade.

Po Mišku Kranjcu se imenujejo ulice v Celju, Lendavi, Ljubljani, Mariboru, Moravskih Toplicah, Murski Soboti in Turnišču.

Po njem sta poimenovani dve osnovni šoli, in sicer v Veliki Polani in Ljubljani, Kulturno društvo Miško Kranjec v Veliki Polani in Pohod po Miškovi poti.

JURIJ VEGA

je bil rojen v Zagorici 1754 leta, matematik, fizik, geodet, topniški častnik …

Njegovemu očetu je bilo ime Jernej mami pa Helena. Pisala sta se Veha. Priimek si je Jurij kasneje spremenil. Šolal se je v jezuitski šoli. Po gimnaziji študira filozofijo, ki je veda o svetu in položaju človeka v njem. Zaposlil se je kot inženir za rečno plovbo. Leta 1780 se preselil na Dunaj. Vpisal se je med topničarje cesarske vojske. Postane učitelj matematike na topničarski šoli.

Leta 1789 je dosegel takratni svetovni rekord. Izračunal je število pi. Njegov izračun je veljal še 52 let. Izda več učbenikov za matematiko. Najpomembnejše delo Jurija Vege so Logaritemske tablice. S pomočjo njegovih tablic so računali vse do uvedbe elektronskih računalnikov.  Vega je postal član več evropskih akademij in znanstvenih društev, postal je baron, dobil je podpolkovniški čin in baronski naziv.

26. septembra 1802 so njegovo truplo našli v reki Donavi. Ta dan je zabeležen kot dan njegove smrti.

Po Juriju Vegi so poimenovali:

• priznanje za mlade matematike,
• ulico v Ljubljani,
• srednji šoli v Idriji in Ljubljani,
• krater na Luni,
• asteroid,
• znanstveni projekt.

Jurij Vega je edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni. Vega je bil upodobljen na bankovcu za 50 SIT. Ob 250-letnici njegovega rojstva je pošta Slovenije izdala spominsko poštno znamko z njegovim motivom.