O poteku uvodnih dni zimske šole v naravi 7. razreda v Bohinju ste si na spletni strani OŠ Janka Modra že lahko prebrali nekaj vrstic. Sledi še kratek povzetek dogajanja v drugem delu, ki ga je prav tako zaznamovalo zimsko vreme, s pogostim, občasno zelo močnim sneženjem.
Ljubitelji snega, med katere se brez najmanjšega dvoma uvrščam tudi sam, smo se lahko z navdušenjem ozirali proti nebu, občudovali snežinke in marsikatero tudi prestregli z usti… Ker smo sneg tako težko in predvsem dolgo čakali, smo prav vsako snežinko želeli pospremiti do njihovega pristanka na zemljo. Bele trenutke smo želeli v polnosti doživeti, saj se je ob vse toplejših zimah že porodilo vprašanje, kdaj bo naslednjič dano, da uživamo ob preprostem, mirnem in hvaležnem občudovanju narave, ki jo prekriva sneg…
Udeleženci zimske šole v naravi, torej učenci in učenke 7. razreda, lepoto snega verjetno vidijo nekoliko drugače, zagotovo kot rekvizit priljubljenega kepanja oz. »mavžanja«. Priložnosti za to je bilo kar nekaj. Večina časa je bila sicer bolj usmerjena in storilnostno naravnana. Dopoldnevi so bili namenjeni izvajanju tečaja alpskega smučanja na smučišču Vogel. Vremenske in snežne razmere sicer niso bile idealne. Največja težava je bila občasna slaba vidljivost. Prepoznaven razgled z Vogla na Triglav je bil prava redkost, še več, pogosto je bilo potrebno zelo pozorno spremljati količke, ki označujejo robove prog, da smučarji niso skrenili z urejenih prog… Občasno je tudi bodičasto pihalo, a učenci in učenke so skupaj z učitelji uspešno kljubovali pravi zimi in lepo napredovali v smučarskem znanju, tudi oz. še posebno začetniki. Teh je bilo tokrat kar 17, za dve večji skupini, a so (kljub temu) hitro osvojili osnove drsenja na smučeh in uporabe žičničarskih naprav.
Po kosilu je bil na urniku opoldanski počitek. Večina ga je izkoristila za druženje. Poleg prepovedanega in preganjanega tekanja in vpitja po hodnikih ter stopniščih je bila zelo priljubljena dejavnost tudi igra namiznega tenisa. Učenci so v svoji vnemi prišli do izvirne ideje in si sestavili dodatne, priložnostne mize za namizni tenis… (glej slike)
V času popoldanskega pouka so se od torka do četrtka, za vsak oddelek v svojem zaporedju, razvrstile tri vsebine: smučarski tek, lokostrelstvo in olimpijski kviz. Kviz, ki se je osredotočal predvsem na uspehe slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah, je bil popestren z zabavnim utrjevanjem znanja 10 FIS pravil o varnem smučanju ter razvijanjem socialnih veščin.
Določene socialne veščine in vrline so bile potrebne tudi ob sledenju večernega programa. Igre Acitivity in zabavnega kviza, z vsemi udeleženci hkrati v enem prostoru, ni bilo mogoče izvajati, če učenci niso uspeli brzdati svoje energije, se niso znali mirno, strpno in konstruktivno vključevati v delo svoje manjše skupine ali oddelka. Zaključni četrtkov večer je bil bolj sproščen in je dopuščal nekaj več svobode in individualnosti. Učitelj Matjaž iz doma CŠOD je pripravil cirkuški večer. Uvodoma je demonstriral nekaj izjemnih trikov, nas z vsakim posebej navdušil, nas pustil odprtih ust in velikih oči, hkrati pa v nas poskušal vnesti vero, da se z vztrajnostjo in delom lahko naučiš marsičesa. Motivacije, da je vsak poiskal kakšen rekvizit ter aktivno preživel cirkuški večer, je bilo obilo. Povsem za zaključek so na svoj račun prišli vsi ljubitelji plesa in druženja ob glasbi. Ta tokrat, vsaj po glasnosti, ni bila na nivoju diska ali veselice, so bile pa predvajane skladbe izpolnjene glasbene želje…
Ob zaključku zimske šole v naravi je vodja doma CŠOD Erika Melihen podala svoje videnje poteka šole v naravi. Ker je bila večkrat vključena v izvajanje programa, je lahko tekom tedna ugotovila, da so gostje, mislila je učence in učenke 7. razreda OŠ Janka Modra, zelo energični. Ta energija je bila dobrodošla pri gibalnih dejavnostih in je pripomogla k lepemu napredku v znanju smučanja. Občasno pa so se zaloge energije izrazile kot nemir, nezbranost, neučakanost… Učence in učenke je vzpodbudila, naj se trudijo napredovati tudi na tem področju, prav tako pa je omenila »rezerve« na področju urejanja sob, ki so bile, sodeč po vsakodnevnih ocenah, nekoliko podpovprečno urejene. Neglede na vse, se nam je Erika zahvalila za obisk in izrazila dobrodošlico v bodoče.
Tudi mi se Eriki in celotnemu osebju doma CŠOD na koncu nismo pozabili zahvaliti za trud, ki so ga vložili v izvedbo programa ter vso udobnost namestitve, ki je po prenovi l. 2017 na res visokem nivoju.
Ocenjujem, da je bila izvedba zimske šole v naravi uspešna, tudi prijetna, in so se imeli udeleženci dobro in hkrati »fajn«. To sem lahko razbral tudi z nasmejanih obrazov učencev in učenk med vožnjo z avtobusom domov. Prepričan sem, da bi večina z velikim veseljem dogodek ponovila…
Aleš Lebar
Oznake: Šola v naravi
