V ponedeljek, 6.1.2025, se je za učence in učenke 6.a in 6.b pričela zimska šola v naravi. Uvodni dan je potekal po načrtih, saj je jutranje deževje ponehalo.
Tako smo opravili uvodni preizkus znanja smučanja in na podlagi le-tega oblikovali smučarske skupine. Po prvih urah smučarskega tečaja smo se odpravili v Javorniški Rovt, in se po prijaznem sprejemu namestili v domu CŠOD Trilobit.
V popoldanskem programu so udeleženci šole v naravi spoznali nekaj o trilobitih in se seznanili s 10 FIS pravili o varnem smučanju. Večer je bil namenjen kvizu o zgodovini olimpijskih iger, s poudarkom na uspehih slovenskih športnikov.
V torek smo se prebudili v deževno jutro. Vremenska napoved, ni obetala izboljšanja, zato smo se odločili, da ne gremo na smučišče. Ostali smo v domu in kljub temu dopoldne preživeli aktivno. Domski učitelji so pripravili kviz 100 vprašanj in 10 000 korakov…Po zanimivi, poučni, zabavni in telesno utrujajoči dejavnosti sta sledila predstavitev hidroelektrarne ter pletenje vozlov.
Popoldne je bilo plesno in naravoslovno obarvano. Na plesni delavnici učiteljice Nataše Lovše Pepelnak so učenci in učenke iz lastnih plesnih elementov sestavljali koreografije. V drugi popoldanski vsebini so si ogledali dokumentarni film o nastanku alp, po tem pa še pobarvali odlitke trilobitov. Zvečer so se udeleženci šole v naravi sproščali in družili ob igrah.
V sredo smo se na veliko navdušenje in olajšanje znova lahko prepričali, da za dežjem vedno posije sonce. Še v trdi temi smo se prebudili, pozajtrkovali in se odpeljali v Kranjsko Goro ter na tamkajšnjih smučiščih preživeli prijetno in uspešno dopoldne. Po kosilu in počitku je sledil sprehod do Doma na Pristavi, kjer je pred 250 leti deloval znameniti botanik tistega časa Karel Zois, sicer brat še bolj slavnega Žige Zoisa. Med sprehodom so učenci in učenke spoznavali še značilnosti balvanov in fosilov, utrdili pa so tudi zavedanje o pomenu gozda v ekosistemu. Zvečer smo se zabavali med socialnimi igrami.
Četrtek je bil zopet zelo deževen. Kljub temu smo se učitelji odločili, da dopoldne odidemo ven in med krajšim pohodom udeležencem šole v naravi predstavimo značilnosti kraja in pokrajine, v kateri smo se zadnje dni zadrževali. Učitelja doma sta na svojstven način predstavljala nastanek kraja Javorniški Rovt, tipično alpsko hišo izpred 300 let, način življenja, ko je pozimi zapadlo več kot meter snega…Vsem ljubiteljem zime in debele snežne odeje se je ob tem začelo kolcati. Trobentice, ki so ponekod ob poti že cvetle, niso bile v tolažbo, nasprotno…Ob koncu pohoda so bili nekateri učenci in učenke malo utrujeni, zaznati je bilo kar precej negodovanja in pritoževanja zaradi vremenskih razmer. Ko smo si nato na toplem in preoblečeni v suha oblačila pogledali zgodovino smučanja in preleteli tudi mejnike slovenskega smučarskega športa, je učitelj Rok opomnil, da je človek v svoji zgodovini za napredek, uspehe in zmage vedno moral znati stopiti iz cone udobja, se potruditi, garati, kaj potrpeti in se žrtvovati. Udeležencem šole v naravi je zaželel, da se v življenju ne bi izogibali oviram, izzivom, ampak bi se z njimi pogumno in vztrajno soočali ter tako tudi osebnostno rastli, se razvijali in napredovali.
Popoldne je bil namenjen izdelavi bivaka. Zaradi dežja so učenci in učenke ostali v domu in iz izbranih naravnih materialov izdelali makete bivakov. Uživali so lahko tudi v preizkusu iger, s katerimi so se pred desetletji kratkočasili otroci. Zaključni večer se je pričel z razrezom slastne torte, v počastitev rojstnega dne učenke Zoje. Nadaljeval se je s predstavitvijo točk posameznih sob, končal pa z živahno plesno zabavo pod vodstvom učiteljice Nataše Lovše Pepelnak.
Zadnji dan smo se začeli prebujati že ob 6.30. Po ne najbolj prijetnem delu dneva – pakiranju prtljage in končnem čiščenju sob smo se še zadnjič odpeljali v Kranjsko Goro in užili čudovit zimski dan na smučeh. Ponoči je zapadlo nekaj snega, tako da je bila zimska idila popolna. Razmere na smučišču so bile tudi zelo solidne. Da je bil dan popoln, so si udeleženci šole v naravi med odmorom za malico lahko privoščili kakšen priboljšek v gostišču ob smučišču. Da ne bi domov prišli preveč lačni, smo na poti domov, na počivališču Lipce, pojedli obilnejšo malico oz. preprosto kosilo. Ker je promet tekel zelo gladko, smo k matični šoli prispeli že ob 15.30.
Aleš Lebar
